Preskoči na vsebino


Goriški Svet slovenskih organizacij v spomin na prof. Andreja Bratuža pripravlja žalno sejo

Goriški Svet slovenskih organizacij v spomin na prof. Andreja Bratuža (27. 11. 1936 – 19. 11. 2011) v ponedeljek, 21. novembra 2011, ob 18.30, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuž – Gorica pripravlja žalno sejo.

Pogreb pokojnega Andreja Bratuža bo v torek, 22. novembra 2011, ob 10.30, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku (Gorica). Pogrebno mašo bodo darovali slovenski goriški duhovniki. Do pogreba bo pokojnik ležal v kapelici goriškega mestnega pokopališča.

Dodatne informacije dobite na e-naslovu: gorica@ssorg.eu. Prim. tudi www.kclbratuz.org.

V nadaljevanju je povzeto besedilo iz Primorskega dnevnika z dne 20. novembra 2011, ki ga je napisal novinar in urednik Igor Devetak.

Vest o nenadni smrti Andreja Bratuža je včeraj močno odjeknila med Slovenci v Italiji. V našem prostoru je pustil sled. Bil je prosvetni in politični delavec, publicist, glasbenik, profesor na slovenskih šolah, razmišljujoč človek in po duši Evropejec, znajo povedati tisti, ki so ga bliže poznali.

Pokojni Andrej in njegova sestra Lojzka Bratuž sta utelešala spomin na eno izmed najbolj bolečih strani v preteklosti Slovencev v Italiji. Njunega očeta Lojzeta Bratuža, učitelja, glasbenika in zborovodjo, so fašisti leta 1937 okrutno umorili, njegovo ženo Ljubko Šorli pa so preganjali, tako da se ju spominjamo kot simbola trpljenja primorskih Slovencev. Ljubka Šorli je bila učiteljica in je s svojimi poezijami prirasla k srcu zlasti otrok. Leta 2007 je Andreja Bratuža – in njegovo sestro – predsednik italijanske republike počastil z državnim odlikovanjem. Pokojnik pa ni dočakal, da bi predsednik osvojil pobudo o podelitvi posthumnega državnega odlikovanja njegovemu očetu Lojzetu.

Ob koncu meseca bi bil Andrej Bratuž dopolnil 75 let. Rojen je bil 27. novembra 1936 v Gorici, kjer je obiskoval osnovno šolo ter slovensko gimnazijo in licej; tu je maturiral leta 1954. Opravil je filozofsko fakulteto na Univerzi v Trstu (1954–58); doktoriral je leta 1964 in dosegel habilitacijo iz slovenskega jezika in slovstva v Trstu (1965) ter iz filozofije, psihologije in zgodovine v Firencah (1969). Natečaj za poučevanje filozofije in zgodovine na slovenskih šolah je opravil v Rimu leta 1971. Služboval je na Tržaškem, in sicer na Opčinah, v Dolini in Nabrežini, na Goriškem pa najprej na enotni srednji šoli v Gorici (1965–68), nato na klasičnem liceju (1968–73), od leta 1973 do upokojitve leta 1996 pa na učiteljišču. Bil je plodovit publicist: objavljal je članke kulturne, narodne in politične vsebine zlasti v Katoliškem glasu in Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, bil je sodelavec Slovenskega primorskega biografskega leksikona, oglašal se je tudi v publikacijah v italijanskem jeziku, na primer o Simonu Gregorčiču, slovenskih goriških filozofih in slovenski ljudski glasbi. Posebno ljubezen, ki jo je podedoval po starših, je izkazoval ravno glasbi. Napisal je skladbe za mešani in ženski zbor ter prispeval scensko glasbo k igri Anouilha Ples tatov za klavir in klarinet.

Na začetku 90. let minulega stoletja je kot odgovorni urednik urejal Katoliški glas, po njegovi združitvi z Novim listom januarja 1996 pa je postal glavni urednik Novega glasa, ki ga je vodil skupaj z Dragom Legišo. Pred dobrim letom se je umaknil, a je redno obiskoval uredništvo in občasno prispeval članek. Zaznamoval je tudi politiko: bil je občinski svetnik Slovenske demokratske zveze v Gorici (1965–70), leta 1975 pa je bil v občinski svet izvoljen na listi stranke Slovenske skupnosti in je sodeloval v goriški mestni upravi. V strankinih vrstah je bil angažiran na vodilnih mestih, tudi v vlogi predsednika. Veliko je bral filozofe in krščanske avtorje ter ob branju poglabljal svoja razmišljanja. Potoval je po Italiji in Evropi, zato da je širil obzorja in spoznaval življenje manjšin. Po mišljenju je bil svetovljan, vzdrževal je pomembna prijateljstva po vsem svetu in je bil že pred štirimi desetletji profet Evrope.

Pokojniku v spomin bodo priredili žalno sejo: po včerajšnjih napovedih naj bi bila jutri ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Datum pogreba bo dokončno znan jutri; če bodo napovedi potrjene, bo v torek sredi dopoldneva v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer je Andrej Bratuž tudi minulo nedeljo, tako kot dolga leta, orglal pri slovenski jutranji maši. Danes bo zevala praznina. Predvsem sestri Lojzki izrekamo naše iskreno sožalje.

Lokacija:
Print Friendly and PDF