Preskoči na vsebino


Utemeljitev ob podelitvi odličja sv. Cirila in Metoda prelatu prof. dr. Marijanu Smoliku

Škofje smo na 51. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je bila 30. novembra in 1. decembra 2009 v Mariboru, na predlog Teološke fakultete sklenili, da prelatu dr. Marjanu Smoliku v zahvalo in priznanje za izredne zasluge na področju dejavnosti v Cerkvi na Slovenskem podelimo odličje sv. Cirila in Metoda.

Marijan Smolik se je rodil 3. septembra 1928 v Dobu pri Domžalah. Po osnovni šoli, klasični gimnaziji v Škofovih zavodih in enoletnem študiju matematike se je posvetil študiju teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani (1951–1957). Leta 1955 je prejel mašniško posvečenje, leto kasneje pa je postal študijski prefekt in varuh semeniške knjižnice. Študij teologije je nadaljeval v Ljubljani in 1963 ubranil disertacijo z naslovom Odmevi verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. Istega leta se je vpisal na pariški Institut catholique in leta 1965 dosegel magisterij z razpravo Le rite de la dĂŠdicace de l€™ĂŠglise selon le Pontifical de Ljubljana.

Smolikovo delovanje je zelo raznovrstno. Poznan je kot buditelj in sodelavec liturgične prenove med in po drugem vatikanskem cerkvenem zboru, kot raziskovalec, prevajalec in predavatelj na Teološki fakulteti, stalni član in občasni voditelj Medškofijskega liturgičnega sveta in različnih komisij za izdajo novih liturgičnih knjig, strokovni urejevalec knjižnic, član in voditelj Celjske Mohorjeve družbe, sodelavec pri različnih zbornikih, časnikih, enciklopedijah, predvsem pa kot duhovnik, ki mu je liturgija culmen et fons vsega življenja in delovanja (B 10).

Osrednja tema njegovih razprav in člankov je priprava in prenova pokoncilskega bogoslužja, kjer ne le razlaga duhovni in liturgično-pravni pomen obreda, ampak tudi opozarja na dejstvo, da je bila pot do koncilske prenove bogoslužja težka in ovrednoti pomen prenovljenega bogoslužja za današnji čas.

Kot liturgični strokovnjak je bistveno sooblikoval slovenski bogoslužni jezik po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Dragocen je njegov prispevek pri dolgoletnem vodenju teološke in še posebej semeniške knjižnice. Izkazal se je tudi kot marljiv predavatelj in mentor. Kot predavatelj liturgike in pomena bogoslužja v slovenskem jeziku in kulturi je spremljal tudi podiplomsko izobraževanje duhovnikov. Njegovo znanstveno, strokovno in pedagoško delovanje je dragocen prispevek k uveljavitvi slovenske zgodovine in kulture v mednarodnem in domačem okviru.

Kot ključna oseba pri prevajanju in prilagajanju obrednikov, med katerimi so bili nekateri prvič v slovenski zgodovini prevedeni v domači jezik, četudi ne omenjajo njegovega imena, ima dr. Smolik velike zasluge pri izdaji novih liturgičnih obrednih knjig. Zato ga upravičeno lahko imenujemo očeta slovenskih pokoncilskih liturgičnih knjig.

Prof. Marjan Smolik nam v svojem življenjskem opusu razodeva globoko vero in prepričanje, da je prenova bogoslužja Božji dar Cerkvi z namenom, da jo duhovno prenovi na način, ki ne izključuje tisočletnega liturgičnega patrimonija, ampak mu daje novo obliko in predvsem novo pastoralno učinkovitost.

msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Lokacija:
Print Friendly and PDF