Preskoči na vsebino


25. srečanje treh dežel

Letošnje 25. srečanje treh dežel je bilo na Koroškem v Avstriji, v Millstattu, idiličnem kraju ob istoimenem jezeru. Letos je potekalo že v soboto, 23. junija 2007. Po navadi je srečanje treh dežel namreč v avgustu. Ker pa se v začetku septembra pripravlja papežev obisk v Mariazellu, je krška škofija, ki je letos gostiteljica srečanja, to srečanje preložila na junij.

Tako je predvsem na Koroškem letošnje romanje treh dežel bilo neke vrste priprava na papežev obisk v avstrijskem romarskem središču Mariazell, kamor so povabljeni tudi verniki iz sosednih dežel. Vodilna misel letošnjega srečanja treh dežel je bila: Srečati Jezusa, torej podobna osrednji zamisli srečanja v Mariazellu. Morda so Millstatt predvsem kot vmesno postajo na poti v Mariazell razumeli tudi slovenski udeleženci, ki jih je bilo tokrat manj, kot po navadi na srečanjih doslej in se pripravljajo na septembrsko romanje. Vseh skupaj se je ob benediktinskem samostanu na obali jezera zbralo okrog 2000 ljudi, ki so molili in prepevali v štirih jezikih. Slovesna maša se je začela ob 10.30. Somaševanje je vodil gostitelj tega srečanja krški škof dr. Alois Schwarz, pridružili pa so se še: soorganizatorja videmski nadškof msgr. Pietro Brollo in ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran ter mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in koprski škof msgr. Metod Pirih ter novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Somaševalo je še čez 50 duhovnikov.

Srečanje treh dežel je pomembna regionalna cerkvena pobuda, ki ima širši pomen. Slovenija se je tudi na ta način v preteklosti odpirala Evropi in utrjevala duhovne vezi, ki jo vežejo s sosednimi narodi. Millstatt je imel v zgodovini pomembno vlogo pri širjenju krščanskega izročila v tem delu Srednje Evrope. Vse to je bilo nekako prisotno na srečanju tudi v nagovorih v okviru svete maše. Najprej je vse pozdravil gostitelj krški škof Schwarz, v nemščini, slovenščini in italijanščini. Nato so se v besednem bogoslužju prepletali štirje jeziki treh dežel: nemško, italijansko, furlansko in slovensko. Pridigo je imel škof Schwarz v nemščini. Ob sklepu maše pa je najprej v treh jezikih nagovoril vernike nadškof Uran, ki je povabil k naslednjemu srečanju prihodnje leto 23. avgusta 2008 na Brezjah, za njim pa je v italijanščini in furlanščini vse nagovoril še nadškof Brollo. Za sklep se je zahvali vsem tudi škof Schwarz. Nabirko med slovesnostjo so namenili nadškofiji Sarajevo kot podporo akciji Kosilo na kolesih, 140 potrebni osebam za vsakdanjo hrano. Slovesnost so olepšali s svojim petjem otroci iz Glasbene šole iz bližnjega Seebodna in Koroška vojaška godba na pihala, nekaj pa je bilo tudi ljudskega petja, tudi takšnega, ki je vse družila ista melodija, vsak pa je pev v svojem jeziku.

Po maši je bila priložnost za kosilo, različna srečanja in pogovore. Mnogi so si ogledali kraj in se sprehodili ob jezeru, še več pa si je ogledalo benediktinski samostan, kjer so bili predvideni skupinski ogledi samostanske cerkve, kapele sv. Domicijana in križnega hodnika, popoldne pa še slovesne večernice.

Sam kraj je zelo idiličen. Naselja iz mlajše kamene dobe na Millstattski gori dokazujejo najmanj 4000 let staro zgodovino okrog Millstattskega jezera, ki so ji svoj pečat od leta 500 pred Kristusom vtisnili Kelti, od leta 15 pred Kristusom pa Rimljani. Od 7. stoletja po Kristusu so se na področja, na katerih so živeli Slovani začeli naseljevati tudi frankovski in bavarski kmetje. Iz tega časa je ohranjeno tudi izročilo o legendarnem karantanskem vojvodi Domicijanu, ki naj bi po svojem spreobrnjenju v krščanstvo v jezero vrgel 1000 poganskih kipov (mille statue) – nekateri pravijo, da je Millstatt po tem dobil svoje ime. Vsekakor pa je od leta 800 na tem področju bila že prva cerkev. Še pred letom 1088 je bil tu ustanovljen tudi benediktinski samostan, ki je za štiri stoletja postal pomembno versko središče Zgornje Koroške, na višku – v 12. in 13. stoletju so zgradili zahodni portal in umetnostno-zgodovinski križni hodnik, v slikarski in pisarski šoli so prepisovali dragocene knjige. Iz tega obdobja je tako imenovani Millstattski rokopis. Leta 1469 je cesar Friderik III. pri papežu Pavlu II. dosegel razpustitev samostana, da je tam lahko nastal viteški red sv. Jurija, ki ga je sam ustanovil kot obrambo proti Turkom. Vendar je ta red bil šibek tako po gospodarski kot tudi po vojaški plati. Opremil je samostan z obrambnimi stolpi in zgradil še danes vidni obrambni zid, vendar pa leta 1478 ni mogel preprečiti turškega plenjenja millstattske cerkve. V letu 1598 je nadvojvoda Ferdinand II. prepustil samostan skupaj z vsemi posestvi jezuitskemu redu, da bi s temi dohodki lahko vzdrževali univerzo v Gradcu in da bi patri lahko izvajali katoliške reforme na tem območju. Visoka desetina je pripeljala do upora 300 podložnikov, to pa je bil tudi zadnji kmečki upor na Koroškem. Z ukinitvijo jezuitskega reda leta 1771 se je žalostno končala dolga zgodovina millstattskega samostana. Od sredine 19. stoletja je Millstatt postal znan zdraviliški in letoviški kraj, o tem pa še danes pričajo mnogi hoteli – nekdanje vile premožnih meščanov iz različnih mest monarhije. Danes sodi k trški občini, ki leži ob 12 km dolgem Millstattskem jezeru, okrog 3300 prebivalcev v 18 naseljih.

Slovenski romarji so imeli popoldne še svoj posebni program. Na poti domov so se ustavili v spittalski župnijski cerkvi, v kateri so imeli še krajše bogoslužje: po pozdravu domačega kaplana, so bile pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je vodil škof Glavan, nato pa je spregovorila Slovenka, domačinka, najmlajša od tistih, ki so se po vojni zadržali v Spittalu vse do danes. S svojimi spomini je prisotne povedla skozi zgodovino rojakov Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni tu našli začasno pribežališče. V taborišču na obrobju mesta so namreč nekaj časa živeli Slovenci, ki so se ob koncu 2. svetovne vojne pred zmagovalci zatekli na Koroško. Iz Vetrinja so se potem, ko so Angleži domobrance poslali v smrt v Slovenijo, preselili v taborišče v Spittal, od tam pa so po nekaj letih odšli v Argentino in drugam po svetu. V mestni župnijski cerkvi je bilo v tistih letih krščenih več kot sto slovenskih otrok, na pokopališču pa je pokopanih okoli sedemdeset slovenskih taboriščnikov. Še danes je v Spittalu redno slovensko nedeljsko bogoslužje za skupino spittalskih Slovencev, ki še danes živi v tem mestu. (pripravil in povzel po napovedi prireditve na internetnih straneh krške škofije in po knjižici, izdani ob tej priložnosti: pIR)

KRŠKI ŠKOF DR. ALOIS SCHWARZ: POZDRAV IN UVOD V MAŠO: Zvočni zapis

KRŠKI ŠKOF DR. ALOIS SCHWARZ: HOMILIJA: Zvočni zapis

PROŠNJE ZA VSE POTREBE: Zvočni zapis

LJUBLJANSKI NADŠKOF DR. ALOJZ URAN: NAGOVOR: Zvočni zapis

v nemščini:

Sehr herzlich begruesse ich den Bischof der Dioezese Gurk-Klagenfurt, Dr. Alois Schwarz, und ich danke ihm fuer die freundliche Einladung zur Drei-Laender-Wallfahrt nach Millstatt. Ich begrusse auch den Erzbischof von Udine, Mons. Pietro Brollo. Ein herzliches €Gruess Gott€ allen Priestern und Glaeubigen aus Kaernten, Friaul und Slowenien, die an der diesjaehrigen Wallfahrt teilnehmen, um so gemeinsam zu beten und die Verbundenheit miteinander und die gegenseitige Freundschaft zu bekraftigen.

Das heurige Motto €œJesus begegnen€ verbindet sich schoen mit dem geistigen und kulturellen Zentrum von Millstatt und dem Geburtsfest des heiligen Johannes des Taeufers, das wir gefeiert haben.

Ich wuensche uns, dass diese Eucharistiefeier und die freundschaftliche Begegnung auf der diesjaehrigen Drei-Laender-Wallfahrt fuer uns eine Gelegenheit wird, dass wir nach dem Vorbild des heiligen Johannes des Taeufers und des heiligen Domitian zu neuer, noch entschiedenerer und treuerer Christus-Nachfolge bereit werden. Diese Begegnung mit Ihm soll unsere Freude bei der Verkuendigung der Frohbotschaft allen Bruedern und Schwestern, die sich nach Wahrheit und Lebenssinn sehnen, vertiefen.

Mit Freude lade ich euch fuer das kommende Jahr am Samstag, dem 23. August 2008, nach Slowenien, wo wir die Drei-Laender-Wallfahrt an unserem Nationalheiligtum Maria Hilf in Brezje veranstalten werden.

prevod: Prisrčno pozdravljam krškega škofa dr. Alojza Schwarza in se mu zahvalim za prijazno vabilo na 25. romanje treh dežel v Millstattu. Pozdravljen videmski nadškof mons. Pietro Brollo. Pozdravljeni vsi duhovniki in verniki s Koroške, Furlanije in Slovenije, ki se udeležujete letošnjega romanja, da bi skupaj molili ter utrdili medsebojno povezanost in prijateljstvo.

Letošnji naslov Srečati Jezusa se lepo povezuje z duhovnim in kulturnim središčem mesta Millstatt in s praznikom Rojstva sv. Janeza Krstnika, ki smo ga obhajali.

Želim, da bi nam bila ta evharistija in prijateljsko srečanje na letošnjem romanju treh dežel poglobljena priložnost, da bi bili po zgledu sv. Janeza Krstnika in sv. Domicijana pripravljeni za novo, bolj odločno in zvesto hojo za Kristusom. Naj nam srečanje z Njim pomnožuje veselje pri oznanjevanju evangelija vsem bratom in sestram, ki hrepenijo po resnici in smislu življenja.

Z veseljem vas vabim naslednje leto v Slovenijo, kjer bomo pripravili Romanje treh dežel 2008 pri narodnem svetišču Marija Pomagaj na Brezjah, v soboto, 23. avgusta.

v italijanščini:

Rivolgo il mio cordiale saluto a voi, fratelli e sorelle della Corinzia, del Friuli e della Slovenia, che partecipate all'Incontro dei tre popoli a Millstatt insieme con i vostri pastori.

Il tema di quest' anno: €œIncontrare Gesu€ e un bell' invito per noi ad approfondire l'incontro personale con Cristo, sull'esempio di San Giovanni Battista e di San Domiziano. Davanti a questa antica abbazia benedettina ci e€™ d'esempio anche la vita di tanti monaci che dal XII secolo hanno consacrato la loro vita a Cristo secondo la Regola: Ora et labora.

Preghiamo affinche€™ il pellegrinaggio di quest' anno ci aiuti a diventare testimoni sempre piu credibili e gioiosi dell' annuncio del vangelo a quanti cercano sinceramente la verita, il senso della vita.

Vi invito per il prossimo anno in Slovenia, al Santuario Nazionale Mariano di Brezje, dove il 23 agosto ci ritroveremo per il Pellegrinaggio dei Tre popoli.

v slovenščini:

Dragi bratje in sestre, ki ste poromali iz Slovenije ali ki živite v tem zahodnem delu Koroške!

Letošnji naslov Srečati Jezusa se lepo povezuje z duhovnim in kulturnim središčem mesta Millstatt, saj izročilo starega rokopisa iz leta 1170 pričuje, da je tukaj sv. Domicijan, koroški vojvoda, v 8. stoletju sprejel katoliško vero. Srečal je Jezusa, njegovo besedo, njegovo ljubezen in se dal krstiti, spremenil poganski tempelj v krščansko cerkev. Uničil je tisoč poganskih kipov, od česar je tudi kraj dobil ime: mille statuae.

Tudi nekdanji benediktinski samostan nam pričuje o veri in zvestobi Kristusu in njegovi Cerkvi tolikih menihov, ki so Jezusa srečali in se napotili za njim po življenjskem vodilu: Ora et labora – Moli in delaj. Tukaj je gotovo srečalo Kristusa tudi veliko ljudi, ki se je v molitvi in premišljevanju ustavilo v samostanski cerkvi, ki že od 12. stoletja stoji v tako slikoviti pokrajini ob Millstattskem jezeru.

Koroška nas spominja tudi na številne slovenske begunce, ki so se ob koncu 2. svetovne vojne pred komunizmom zatekli v te kraje. Več tisoč je bilo vrnjenih v Slovenijo, kjer so bili pobiti v raznih breznih. Ostali pa so se po daljšem času preselili v različne dežele, predvsem v Argentino in Severno Ameriko. Slovenski romarji se bomo na poti proti domu ustavili v Spittalu in obhajali pete litanije ob 15 uri. Lepo vabljeni! Hvala vam.

VIDEMSKI NADŠKOF DR. PIETRO BROLLO: NAGOVOR: Zvočni zapis

KRŠKI ŠKOF DR. ALOIS SCHWARZ: ZAHVALA: Zvočni zapis

Več fotografij Lokacija:
Print Friendly and PDF