Preskoči na vsebino


Radvanje: 50. Let župnije sv. Frančiška Asiškega

Župnija sv. Frančiška Asiškega v Radvanju v Mariboru je praznovanje 50 letnice ustanovitve obhajala s slovesno mašo, izidom monografije in piknikom v nedeljo, 17. junija 2007 popoldne.

Župnik Janko Kač in duhovni pomočnik dr. Vinko Potočnik sta zapisala v monografiji, izdani ob tej obletnici: Prepričana sva, da bodo bralke in bralci monografije '50 let župnije sv. Frančišek Asiški Maribor – Radvanje' deležni ne le uvida v bogastvo življenja katoliške župnije, marveč jih bo navdajalo tudi občudovanje, da se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, sredi povojnega in revolucionarnega socialističnega časa, ki je bil silno odklonilen do vsega verskega in še posebej cerkvenega, na robu industrijskega mesta, le z manjšo kapelo v svoji sredi, porodila in zaživela nova župnijska skupnost, ki na začetku tretjega tisočletja, leta 2007, kot dejavna in živa skupnost s sodobno urejenim župnijskim središčem praznuje svoj zlati jubilej. Brez požrtvovalnih in dobrih župljanov, predanih Kristusu in župniji, in darežljivih in dobrih župljanov, predanih Kristusu in župniji, in darežljive pomoči mnogih zunaj župnije ne bi bilo mogoče zgraditi cerkve in pripadajočih prostorov z urejenim okoljem kot tudi ne žive župnijske skupnosti.

Župnijsko središče, torej župnijska cerkev in župnijski dom sta v neposredni soseščini osnovne šole in gasilskega doma, pa tudi v neposredni bližini večjega trgovskega centra. Vse to je sredi naglo razvijajočih se naselij ob robu Pohorskih gozdov in rekreativno – športnih in turističnih območij. Vse to lahko simbolno povežemo v šopek vzgoje in izobraževanja z gmotno in fizično varnostjo, s turizmom, rekreacijo in športom, pa tudi z gospodarstvom in obrtjo. Vse to pa na temeljih zgodovine, kulture, gospodarstva in medsebojne povezanosti – ki jih na nek poseben način povezuje vera, €Ś kot da bi bila vsemu temu vzor in model - župnija.

Radvanje je začelo s šolo leta 1872, zaradi potreb takratnega šolstva pa so blagoslovili 15. oktobra 1893 temeljni kamen za kapelo. Tega leta so ustanovili tudi prostovoljno gasilsko društvo in začeli zidati gasilski dom. Leto zatem, 11. oktobra 1894, je kapelo sv. Frančiška Asiškega slovesno blagoslovil knezoškof Mihael Napotnik.

Nato je kapela služila predvsem šolski mladini, vendar je prevzemala vse vidnejšo vlogo v duhovnem življenju Radvanjčanov, ker se je kraj naglo širil, ob tem pa tudi pastoralne potrebe. Radvanje je spadalo pod župnijo sv. Magdalene, ki je obsegala področje Radvanja, Pobrežja in Tezna, pozneje pa pod župnijo sv. Rešnjega Telesa. Kapela sv. Frančiška je bila podružnica sv. Magdalene, na pobudo nekaterih Radvanjčanov in Draga Obržana so prihajali od leta 1936 duhovniki ob nedeljah. Leta 1937 je v Radvanje prišel duhovnik Ivan Žličar, naslednje leto kaplan in katehet Ludvik Duh. Zastoj je prinesla druga svetovna vojna. Cerkev so Nemci namenili skladiščenju. Po vojni se je duhovnik Duh vrnil v Radvanje, nadaljeval z rednim bogoslužjem. Leta 1947 je prihajal Ivan Kores. Vendar so se tedaj začele težave. Leta 1949 je bil aretiran, s tem so Radvanje izgubile stalnega duhovnika. P. Edmund Boehm DJ je skrbel za nedeljske maše, maševali pa so magdalenski duhovniki dr. Jožef Meško, dr. Jožef Schoendorfer in Anton Karo. Leta 1952 je prišel za kaplana Jože Vesenjak, iz zapora je prišel Kores, ki je nato vodil dušnopastirsko delo. Leta 1954 je prevzel skrb za Radvanje Jože Polanec, nato pa so po letu 1956 začeli prevzemati dušno pastirstvo jezuiti: p. Anton Bukovič, p. Rojic in p. Jakob Laura. Prva uradna vloga za samostojno župnijo je bila podana že leta 1945. 15. julija 1956 je Lavantinski škofijski ordinariat izdal Ustanovno listino Trajnega vikariata pri cerkvi sv. Frančiška v Radvanju pri Mariboru, že 1. marca 1957 pa je Mariborski škof in apostolski administrator dr. Maksimilijan Držečnik izdal Ustanovno listino nove župnije sv. Frančiška Asiškega, ustanovni listini je bil priložen tudi odlok z imenovanjem stalnega vikarja p. Jakoba Laure DJ za prvega župnijskega upravitelja. Vendar je že 17. junija 1957 je župnijo prevzel p. Miha Žužek DJ. Takoj se je lotil temeljite prenove cerkvice in cerkvenega življenja. Ko je bil mesec in pol v zaporu, ga je zamenjeval p. Anton Bukovič, včasih pa tudi p. Jeza. Kot katehistinja je začela pomagati Rada Krečič, kot mežnarica pa Karolina Vrbnjak.

1. oktobra 1963 je le nekaj let staro župnijo prevzel sedanji župnik Janko Kač, ki je nato leta 1973 vložil prošnjo za prizidek k cerkvi. Leta 1979 je po načrtih arhitekta Cirila Zazule podjetje Granit začelo zidati prizidek, oziroma novo pastoralno središče. Gradnjo prizidka so začeli februarja, 13. maja 1979 pa je škof dr. Vekoslav Grmič blagoslovil temeljni kamen. Cerkev je bila končana še istega leta oktobra. Pri tem delu se je pokazala požrtvovalnost Radvanjčanov. Za božič leta 1983 je cerkev dobila tretji zvon in tabernakelj, leta 1984 nov krstni kamen in svečnik za velikonočno svečo, leta 1985 pa nov oltar in ambon. Leta 1987 je cerkev dobila novo sliko sv. Frančiška, dve leti kasneje nove vitraje, leta 1994 pa križev pot. Skozi desetletja se je tako podoba cerkve počasi a vztrajno oblikovala in dopolnjevala. Leta 2000 se je župniku pridružil duhovni pomočnik prof. dr. Vinko Potočnik.

Seveda je v te letnice in ta čas ujeto tudi notranje dogajanje rasti župnijskega občestva in posameznika na poti odrešenja. Monografija o župniji sv. Frančiška Asiškega ob njeni 50 letnici prinaša veliko podatkov iz preteklosti kraja, zgodovini cerkve, umetnostno zgodovinski podobi cerkve, duhovnem življenju, o župniji kot taki in duhovnikih, ki so delovali med Radvanjčani, pa o katehetih in katehistinjah ter župnijskem pastoralnem svetu, ministrantih, molitveni in drugih skupinah, pevcih in dobrodelnosti, v njej je podana župnijska statistika, prikazana sakralna znamenja in slikovno gradivo, ki odstira spomin in nakazuje bogate temelje za prihodnost.

Osrednja slovesnost ob 50 letnici župnije je bila v nedeljo, 17. junija 2007 popoldne. Mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je daroval sveto mašo za žive in pokojne dobrotnike župnijske cerkve, ob njem pa so se zbrali ob domačima tudi duhovniki bližnjih župnij. Med slovesno mašo je prepeval župnijski zbor.

Na začetku je vse pozdravil g. Peter Kosi. Nadškof Kramberger je imel homilijo, v kateri je najprej spregovoril o jubileju v njegovem globljem pomenu. Primerjal je župnijo z družino in podčrtal nekatere podobnosti kot so: družina ima svoj dom, med seboj so člani družine povezani, medsebojno sodelujejo, tu je odprtost za življenje. K temu je nadškof Kramberger dodal štiri želje: naj se župljani v župnijski cerkvi počutijo vedno domačini, vsi župljani naj bodo med seboj povezani kot ena družina, sodelujejo naj pri gradnji občestva, in župnija naj bo odprta za življenje, za versko življenje, zakramente, €Ś Nato je nadškof spomnil tudi na potrebo zahvale Bogu za vse. Posebej se je nadškof zahvalil še za 44 letno župnikovanje gospodu Janku Kaču, pa tudi vsem njegovim ožjim sodelavcem, ter Vinku Potočniku, ki je župniku v zadnjih letih priskočil na pomoč. Homilijo je nadškof sklenil z besedami o župniji: S tem jubilejem ste jo postavili na svetilnik, na svetilnik svoje sedanjosti in s tega svetilnika naj sveti vsem rodovom v prihodnosti. Pred darovanjem so predstavniki župnije prinesli na oltar svoje darove: smreko s Pohorja, žogo, monografijo o 50 letnici župnije, listke s prošnjami in zahvalami, ter kruh in vino – zunanja znamenja notranje hvaležnosti in prošenj.

Ob sklepu maše je Miran Novak predstavil monografijo ob 50 letnici župnije, se zahvalil vsem sodelavcem pri njenem nastajanju in jo poklonil gospodu nadškofu, nato pa se je predsednik Župnijskega sveta v imenu župljanov zahvalil župniku Janku Kaču za 44 let župnikovanja in mu izročili sliko župnijske cerkve, zahvalil pa se je tudi župnik - vsem, še posebej pa katehistinji Radi Krečič. Tudi nadškof se je še enkrat zahvalil vsem, predvsem pa Bogu ter zaželel blagoslova. Povedal je tudi, da se bo župnik Kač čez nekaj tednov poslovil, vendar nikoli ločil od Radvanja, ki ga bo vedno nosil v srcu. Zahvalna pesem je mogočno zadonela.

Župljani in njihovi gostje so nato zahvaljevanje, druženje in prijateljevanje nadaljevali na travniku gasilska doma – kot družina, kot župnijsko občestvo. (pIR)

G. PETER KOSI: POZDRAV: Zvočni zapis

MARIBORSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. FRANC KRAMBERGER: UVOD V MAŠO IN KESANJE: Zvočni zapis

MARIBORSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. FRANC KRAMBERGER: HOMILIJA: Zvočni zapis

PROŠNJE ZA VSE POTREBE IN PRINAŠANJE DAROV: Zvočni zapis

MARIBORSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. FRANC KRAMBERGER: UVOD V OČENAŠ: Zvočni zapis

MARIBORSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. FRANC KRAMBERGER: UVOD V POZDRAV MIRU: Zvočni zapis

DUHOVNI POMOČNIK DR. VINKO POTOČNIK IN MIRAN NOVAK: PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE: 50 LET ŽUPNIJE SV. FRANČIŠEK ASIŠKI MARIGOR – RADVANJE: Zvočni zapis

PREDSEDNIK ŽUPNIJSKEGA SVETA: BESEDA ZAHVALE ŽUPNIKU G. JANKU KAČU: Zvočni zapis

ŽUPNIK JANKO KAČ: ZAHVALA: Zvočni zapis

MARIBORSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. FRANC KRAMBERGER: SKLEP: Zvočni zapis

DUHOVNI POMOČNIK DR. VINKO POTOČNIK: POVABILO NA DRUŽENJE: Zvočni zapis

Lokacija:
Print Friendly and PDF