Preskoči na vsebino


Blagoslovitev obnovljenega Zlatega križa in maša na praznik Marijinega rojstva

V petek, 8. septembra 2006, na praznik Marijinega rojstva ali mali šmaren, je v župniji Petrovče ljubljanski metropolit in nadškof Alojz Uran najprej ob 9. uri blagoslovil obnovljen Zlati križ na meji med petrovško in žalsko župnijo. Nato je ob 10. uri daroval slovesno mašo v petrovški baziliki, ob 11.30 uri pa je še blagoslovil bivšo mežnarijo, ki so jo obnovili in preimenovali v Dominikov dom, - saj petrovško župnijo upravljajo dominikanci.

Nadškofa Urana so najprej sprejeli s pihalno godbo ob glavni cesti pri dvorcu Novo Celje na meji med Petrovško in žalsko župnijo, kjer so na pobudo Občine Žalec in s pomočjo petrovške župnije ter donatorjev obnovili Zlati križ. Leta 1842 ga je dal postaviti takratni novoceljski gospod Jožef Ludvik Haussmann, ki je bil lastnik dvorca Novo Celje. V tem dvorcu se je rodila njegova hči - prva slovenska pesnica Fany Haussmann. Nadškof Uran je obnovljeni Zlati križ blagoslovil. Nato so podelili že zahvale in priznanja tistim, ki so zaslužni za obnovo križa in sicer: Aleksander Žolnir, Drago Pintar, Franc Stropnik, Aleksander Šiles, Albina Pintar, Mitja Lešnik in Martin Rezman.

Po blagoslovu Zlatega križa si je nadškof ogledal dvorno kapelo v dvorcu Novo Celje.

Ob 10. uri pa je nadškof Uran v petrovški baziliki daroval slovesno sveto mašo na praznik Marijinega rojstva. To mašo je neposredno prenašal tudi Radio Ognjišče. Po maši je nadškof blagoslovil še Dominikov dom in kapelo sv. Dominika. Obnovo tega zgodovinskega objekta je vodila župnija Petrovče, finančno so jo podprli župnija Petrovče, Občina Žalec ter donatorji. Z Dominikovim domom je pridobila petrovška župnija zimsko kapelo, prostor za spominke ter prostore za druženje mladih in vseh, ki želijo na kakršen koli način tvorno sodelovati na pastoralnem področju petrovške župnije. Strokovno je obnovitvena dela vodil domači arhitekt gospod Gašper Karlin. Tudi ob tej priložnosti so podelili različnim zaslužnim posameznikom, donatorjem, podjetjem in organizacijam priznanja. (pIR)

LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT MSGR. ALOJZ URAN: PRIDIGA: Zvočni zapis

Spoštovani gospod župnik, dragi sobratje duhovniki, bogoslužni sodelavci, ministranti, pevci in pevke, dragi zbrani romarji pri petrovški Materi Božji! Lepo pozdravljeni tudi vsi, ki nas spremljate po valovi Radia Ognjišče, še posebej bolni, trpeči, ostareli, onemogli, vsi, ki vas tarejo različne življenjske stiske in težave!

Danes smo povezani z našo Materjo, ki ima rojstni dan. Tako, kakor v naših domovih, ko pridemo k materi in to predstavlja za nas našo povezanost, tolažbo, veselje, upanje, tako tudi ob nebeški Materi Mariji doživljamo bližino božje ljubezni. Kajti prav njeno rojstvo predstavlja nov začetek. To je tista prvotna zamisel Boga s človekom, in Marija je bila zaradi svoje izredne poklicanosti tudi od vsega začetka obvarovana madeža izvirnega greha.

Danes se vključujemo v karavano romarjev, ki je skozi stoletja prihajala sem, pa tudi k mnogim drugim Marijinim svetiščem. Čeprav živimo v modernem svetu v atomskem veku elektronskih časih, vendarle vedno bolj doživljamo tudi človeško stisko. Po eni strani nam je življenje olajšano s pomočjo sodobnih iznajdb in tehnike, razdalje med nami so se zmanjšale, imamo možnost potovanja na vse konce sveta. Ta teden je bilo preizkušeno novo mega letalo - potniško - ki sprejme na krov več kot 500 potnikov, poleg tega pa se srečujemo tudi s številnimi negativnimi posledicami sodobnega razvoja z genskim inženiringom, s poskusi na človeških bitjih, z različnimi oblikami krivic in nasilja, ki vedno bolj dela veliko število ljudi tudi nemočnih, porinjenih ob rob. Razdalje med ljudmi so se tudi povečale, tako da smo včasih tudi v lastnih domovih med seboj tujci in nimamo časa drug za drugega. Veliko je tudi osebnih razočaranj in stisk. Ljudje bežijo iz življenja in si iščejo različne oblike nadomestkov sreče in veselja.

Človek je računal, da bo vse naredil sam, pa je vedno bolj nemočen in prestrašen.

Kakšen smisel ima Marijin praznik za nas danes?

Praznik Marijinega rojstva je eden najstarejših Marijinih praznikov in je tesno povezan z versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju. To pomeni, da je bila Marija, hči Joahima in Ane, od prvega trenutka spočetja, obvarovana madeža izvirnega greha. Ta izredna božja milost ji je bila podarjena zaradi poslanstva, ne zaradi njenih zaslug, ampak zato, ker je bila poklicana, da postane mati Odrešenika sveta, novega Adama, Jezusa Kristusa.

Letos je že 152 let, odkar je papež Pij IX. slovesno razglasil resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju 1854 in tako preroško nakazal vlogo Marije v zadnjih dveh stoletjih človeške zgodovine. To je namreč tudi čas velikega razkroja vrednot in dekadenca v človeškem razvoju. Razvoj je prehitel človeka. Človeka v tistem pristnem bivanjskem znamenju.

Leta 1848 je bila t.i. pomlad narodov, ki je napovedala, nakazala obdobje ateizma. Pojavljala so se nova gesla: vera je opij ljudstva, Bog je mrtev, človek bo vse urejal sam, mora biti absolutno suveren, svoboden v svojem ravnanju. Ta smer je sicer prinesla razvoj znanosti in tehnike in povečala materialno bogastvo človeka, vendar pa povzroča tudi razkroj človeških skupnosti, prevrednotenje vrednot, krvave revolucije in svetovne vojne, koncentracijska taborišča. Tudi danes živimo v vojnem času terorizma, ki ga lahko vsak dan spremljamo prek medijev. Gotovo - to lahko rečemo - človek še nikoli v svoji zgodovini ni bil tako globoko prestrašen ko vsak dan spremlja poročila o tolikem nasilju.

Marija pa nam prihaja naproti. Ne samo v tistem prvem prihodu pred 2000 leti, ampak tudi v zgodovinskih obiskih:

leta 1830 se je prikazala Katarini Laboure v Parizu v Franciji in ji pokazala podobo čudodelne svetinje z jasnimi znamenji Brezmadežne iz razodetja, znamenje dvanajstih zvezd, ki so okrog Marijine glave. Po tej svetinji so se dogajali čudeži ljubezni: sestre usmiljenke, Marijine sestre pri nas, evropska zastava - edini legalni in vidni krščanski znak naše celine.

1854, kot sem že omenil, je bila razglašena verska resnica o Brezmadežni, in takrat je blaženi Anton Martin Slomšek zaklical: €œVeselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela ... V čast in hvalo Bogu in Mariji pa tudi nam vernim otrokom Marije v tolažbo.€

1858 se je Marija sama razodela Bernardki v Lurdu - spet Francija - in ji povedala: "Brezmadežno spočetje sem". Koliko milosti je bilo doslej podarjeno, koliko ozdravljenj v tem svetem kraju!

1917, sredi najhujše vojne vihre, ki je divjala prav v naših krajih na Soški fronti, se je Marija prikazala trem preprostim pastirčkom v Fatimi in jim naročila: molite, molite, molite, drugače bo prišlo še hujše gorje. Ljudje niso vzeli zares teh klicev in prišla je revolucija v Rusiji in drugod, 2. svetovna vojna z milijonskimi žrtvami.

Marija še vedno prihaja na mnogih krajih sveta, da bi nas poklicala k spreobrnjenju in posvetitvi njenemu brezmadežnemu srcu. Vzemimo njena sporočila zares!

Danes je vera na preizkušnji. Zlo sveta se je zajedlo v notranjost človeškega bitja. Tudi v vse človeške skupnosti. In tudi nas razjeda in razkraja. Tudi Cerkev doživlja notranje pretrese in stiske pa tudi zunanje pogrome.

Zato je danes se toliko bolj potrebno obnoviti in utrditi molitev - osebno in družinsko, da bi se naše družine odprle življenju! Po vseh župnijah naj bi ustanavljali molitvene skupine. Nikjer ne bi smeli biti brez nje. Jutri se bomo zbrali k molitvi v vseh slovenskih škofijah - k molitvi za duhovne poklice in svetost duhovnikov pod geslom "Vi ste priče!" Gorje, če zmanjka teh prič! Gorje, če nam zmanjka duhovnih poklicev.

Prihodnje pastoralno leto je v Cerkvi na Slovenskem posvečeno Svetemu pismu. Naj ta knjiga vseh knjig postane vsakodnevna spremljevalka, ki nam bo posredovala božjo besedo za vsak dan. V tej knjigi, bratje in sestre, je vir življenja. Nobenega krščanskega doma ne bi smelo biti, kjer ne bi ta knjiga imela vidno mesto in bila tudi vsak dan uporabljena.

Gotovo pa vsem ostane najpomembnejša naloga, da molimo in darujemo svoje trpljenje in s tem dopolnjujemo, kar manjka Kristusovim bridkostim za njegovo telo, ki je Cerkev.

Marija danes obhaja rojstni dan. Kaj želimo podariti naši materi? Ali ni najlepši dar, če jo spoštujemo in upoštevamo njene nauke in njej zgled vere? Marija je vztrajala. Vztrajala je tudi pod križem, ko je na njem umiral njen edini sin.

Naj nam današnje romanje pomaga utrditi zaupanje v Marijo, ki je zgled vere in zaupanja v Boga ter srednica vseh milosti, zarja našega odrešenja in zvesta priprošnjica za nas. Amen. (po zvočnem zapisu: pIR)

Več fotografij Lokacija:
Print Friendly and PDF