Preskoči na vsebino


Maša in spominska slovesnost za pobite na Primorskem

NADŠKOF PERKO: NAGOVOR MED MAŠO

Spoštovani in dragi sobratje duhovniki, predstavniki družbenih oblasti in skupnosti, vsi, ki ste se prišli poklonit žrtvam nasilja med zadnjo svetovno vojno, med vojno in po njej; dragi bratje in sestre, prisrčno pozdravljeni!

Letos smo se zbrali prav na dan naše slovenske državne samostojnosti, da se spomnimo žrtev nasilja naše polpretekle zgodovine, neštetih grobišč, raztresenih po Primorskem v okviru Koprske škofije, pa tudi drugod po Sloveniji; zlasti pa tistih, ki so v začetku leta 1944 bili pobiti in vrženi v brezno tu na Lajšah. Res velika je skrivnost človeške hudobije. Slovenski narod na Primorskem je občutil preganjanje fašističnega totalitarizma pod Italijo . Hoteli so potujčiti Slovence, ti pa so se hrabro upirali in branili svoje narodne pravice. Zato najprej pozdrav bojevnikom proti fašističnemu nasilju. Med njimi so bili mnogi duhovniki, ki so branili slovenski jezik, ki je bil tedaj prepovedan. Med vojno so se mnogi pridružili partizanskemu gibanju v upanju na svobodo. Toda kmalu so občutili ost komunističnega totalitarizma, ki je začel pobijati nedolžne verne ljudi in duhovnike. Komunisti so zlorabili pripravljenost naroda za boj proti fašizmu in ta boj usmerili za uresničenje komunistične revolucije.

Na Primorskem je več množičnih grobišč komunističnega nasilja, zlasti v Trnovskem gozdu, mnoga med njimi še niso raziskana. V Cerknem je bil januarja 1944. partijski tečaj za Primorsko in Gorenjsko. Nemci so 27. januarja napadli Cerkno in pobili ali ranili večino tečajnikov, ker partizansko vodstvo ni poskrbelo za njihovo varnost. Pokrajinski komite Komunistične partije za Primorsko je kmalu sestavil lažno obtožbo o izdajstvu partijske šole v Cerknem. Na čelu obtoženih sta bila kaplana v Cerknem Lado Piščanc in Ludvik Sluga in še 13 drugih vernih mož in žena. Te so pobili (eden je ušel) in jih zmetali v brezno na Lajšah. Nato so organizirali obsežno propagandno akcijo, v kateri so pobitim hoteli naprtiti krivdo za napad na partijsko šolo. Vendar ljudi na Cerkljanskem niso prepričali. Še v svojih vrstah so imeli dvomljivce. Bojah Štih, ki je bil tedaj v obveščevalnem centru IX. Korpusa pravi: Osebno menim, da so tragične žrtve med gojenci tečaja tudi posledica prevelike samopašnosti in samozaverovanosti partizanske vojske. Od partijske policije VOS obsojeni in pokončani 'izdajalci' pa so žrtve taiste samopašnosti in samozaverovanosti še posebej izvirajoče iz priučenih policijskih boljševističnih navad.

Vendar v dolgih letih komunističnega terorja po vojni resnica ni mogla na dan. Šele po propadu komunizma je koprski škof Metod Pirih na pobudo dekanov določil, naj bodo Lajše kraj, kjer se bo koprska škofija zbirala k molitvi za vse pobite pred vojno, med vojno in po njej. Sam je vodil te spominske svečanosti razen dveh let, ko ni bilo tu posebnega opravila in letos, ko je šel na razglasitev pomurske škofije.

Kakor v mnogih drugih primerih so tudi tu komunisti uporabili laž, da bi okrivili verne ljudi, med njimi dva duhovnika, cerkljanska kaplana Lada Piščanca in Ludvika Sluga. Res, komunizem je velika laž in zaradi te laži je veliko pretrpel ves slovenski narod. Najbolj nenavadno je, da se te laži nadaljujejo tudi po propadu komunizma. Mnogi niso pripravljeni sprejeti resnice, čeprav je zgodovina zavrnila komunistične pravljice, čeprav o resnici vpijejo pod nebo mnoga brezna in množična grobišča komunističnega terorja. V Evropi in pri nas so bili obsojeni zločini fašizma in nacizma, pri nas pa še vedno ni jasne obsodbe komunističnih zločinov nad slovenskim narodom.

Ob 15 letnici slovenske samostojnosti mnogi govorijo: glejmo naprej, glejmo na to, kar nas druži, ne na to, kar nas je v preteklosti razdvajalo. Brez razčiščevanja preteklosti ni čiste prihodnosti. V preteklosti ne gre samo za različna mnenja, gre za strahotne zločine komunističnega terorja nad slovenskim narodom, ki mečejo veliko senco nad prihodnostjo našega naroda. Ko sem v pridigi v Kočevskem rogu malo odgrnil resnico preteklosti, kar so slovenski škofje v svoji izjavi storili že leta 1995, so nekateri zagnali vik in krik. Ne morejo se sprijazniti z resnico. V potrditev preprostih resnic, ki sem jih tam prinesel na dan, pa sem prejel mnogo izjav preprostih ljudi, ki so desetletja trpeli krivico. Neki mož je prišel, da se mi osebno zahvali za besede resnice, ki jo je pogrešal doga leta. Še vedno je nekaj zdravega v slovenskem narodu. To dokazujete tudi vi, ki ste se prišli poklonit nedolžnim žrtvam komunističnega terorja.

V ozadju zgodovinskega dogajanja v svetu in med slovenskim narodom je boj med uresničevanjem Kristusovega odrešenja v božjem ljudstvu nove zaveze zbranem v Kristusovi Cerkvi in nasprotniki Božjega delovanja v svetu, ki jih vodi na prefinjene načine stari sovražnik Boga in človeškega rodu – Satan, oče laži od začetka, kakor ga imenuje Jezus Kristus. Mi sledimo Kristusu in njegovi resnici, o kateri pravi: Resnica vas bo osvobodila.

Današnja božja beseda nam govori o Božjem gospodstvu v kozmosu in zgodovinskem dogajanju. Večkrat imamo premalo vere in zaupanja v Božje vodstvo sveta in našega življenja. Zato veljajo tudi nam Kristusova vprašanja: Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere? Vera, upanje in ljubezen nas druži s Kristusom. Sv. Pavel nam zagotavlja: Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. V tem novem, polni vere v Božjo moč, živimo tudi mi.

Ko stojimo danes tu na Lajšah, na mestu, kjer so bili pobiti zaradi komunističnih laži naši bratje in sestre, in v duhu stojimo na številnih mestih Primorske in naše slovenske domovine, kjer ležijo, večinoma še vedno nepokopane žrtve komunističnega terorja nad slovenskim narodom pa tudi druge žrtve nasilja nad človekom in njegovo svobodo, moramo najprej iz srca odpustiti vsem, ki so se pregrešili nad našimi brati in sestrami in nad vsem slovenskim narodom. Hkrati moramo prositi odpuščanja vse, ki jih je morda prizadelo naše ravnanje. Kot kristjani odpuščamo vsem, ne želimo maščevanja; končno sodbo pa prepuščamo Bogu, edinemu pravičnemu, kateremu bomo morali nekoč vsi dajati odgovor za svoja dejanja. Slavimo naše mučence za resnico in pravico, za vero in svobodo slovenskega naroda.

Obsojamo vse zločine na vseh straneh, zgražamo pa se lahko zaradi množice zločinov nad slovenskim narodom s strani komunistične revolucije. Želimo prispevati k procesu sprave med našim narodom na osnovi resnice in pravičnosti. Tako odpiramo slovenskemu narodu moralno pot v prihodnost.

Zato bomo sedaj molili za te žrtve, pa se jim tudi priporočili, zakaj velika je moč priprošnje nedolžnih. Molili bomo tudi za njihove krvnike, naj jim Gospod odpusti, kakor jim zaradi Boga odpuščamo tudi mi. Molili bomo tudi za našo slovensko domovino, za srečo in duhovni napredek njenih državljanov; molili bomo za Cerkev na Slovenskem, da bi tako zvesto in uspešno kakor v preteklosti služila uresničevanju odrešenja med slovenskim narodom. Tako bi naš narod sredi zmaterializiranega sveta prav na podlagi številnih mučencev postal primer duhovne uspešnosti in prenove za narode vsega sveta. K temu nam Bog pomagaj! Amen.

Lokacija:
Print Friendly and PDF