Preskoči na vsebino


Umestitev častnih kanonikov v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja

V ponedeljek, 16. maja 2005, ob 9.00, je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja umestil častna kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja dr. Franceta Gorjupa, namestnika oficiala Metropolitanskega sodišča v Ljubljani in dr. Eda Škulja, kornega vikarja in organista v stolni cerkvi. Stolni kapitelj je zbor duhovnikov, katerega naloga je, da opravlja slovesnejša bogoslužja v stolnih cerkvah in tudi naloge, ki mu jih zaupa krajevni škof. Deluje po statutu, ki določa njegovo sestavo in število kanonikov, delovne naloge posameznih kanonikov in nekatere zadeve, ki jih mora obravnavati na sejah. Nadškof je imel nagovor, v katerem je pojasnil tudi razloge za imenovanji: Na binkoštni ponedeljek Cerkev obhaja tudi praznik Marije Matere Cerkve. S tem želi poudariti, da je njeno materinstvo stalno. Postala je mati učlovečene Božje Besede, bila pa je navzoča tudi ob rojstvu skrivnostnega Kristusovega telesa Cerkve na binkoštni dan.V šmarničnem razmišljanju ob lavretanskih litanijah Matere Božje danes vzklikamo Devica milostljiva. Marija je bila polna milosti od začetka do konca. Obvarovana je bila madeža izvirnega greha, zaradi posebne izvolitve po večnem Božjem sklepu. Že angel jo ob oznanjenju pozdravi: Milosti polna! Marija se je zavedala svoje izvolitve med vsemi ženami, kar je izrazila v Magnifikatu z besedami: Velike reči mi je storil on, ki je mogočen in je njegovo ime sveto…odslej me bodo blagrovali vsi rodovi! Njena milostljivost se je pokazala tudi navzven, ko je z izredno pozornostjo opazila stisko ženina v Kani Galilejski. Zaupala je v Božjo moč svojega Sina Jezusa in preprosto svetovala služabnikom: Karkoli vam poreče, storite! Njena milostljivost se je pokazala v trenutkih navidezne zavrnitve s strani svojega Sina, ko je rekel: Kdo je moja Mati in kdo so moji bratje? Ni mu očitala nepozornosti ali zavrnitve. Vztrajala je do konca. Pri zadnji večerji, ko je Jezus, v nasprotju s prakso obhajanja pashe, ki je bila družinski praznik, zbrala okrog sebe same moške – dvanajst apostolov, ni silila zraven.Marijo v litanijah kličemo tudi Devica verna. Vera je izvirala iz njene popolne predanosti Bogu in njegovim načrtom. Čeprav je že imela izbranega moža, Jožefa, je bila še vedno odprta za Božja presenečenja. Premišljevala je o zvezi z Jožefom, o družini in domu, ki ga bo oskrbovala. Ko pa je sprejela oznanilo nadangela, se mu je predala kot dekla Gospodova. Zavedala se je, da je vse dobro od zgoraj, od Očeta luči. On, ki jo je poklical v življenje in jo stalno vzdržuje s svojo ljubeznijo, najbolje ve, kaj je zanjo najboljše. Ni razumela s pametjo, ampak z vero: Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi! Njena vera ni bila nekaj enkratnega, ampak stalnica, iz katere je zmogla razumeti tudi trpljenje in smrt svojega Sina. Zato je stala tudi pod križem v zaupanju, da Bog lahko pokliče življenje tudi iz smrti. Njena vera je bila sicer stalna, vendar je vseeno dozorevala v različnih trenutkih preizkušenj in trpljenja. Sprejela je sporočilo evangelija: Tistemu, ki veruje je vse mogoče! Učenci niso mogli izgnati hudega duha iz božjastnega dečka, ker niso imeli dovolj vere. Vere pa niso imeli, ker niso molili. Zakaj ta rod hudobnih duhov se ne da izgnati drugače ko z molitvijo.Danes se veselimo dveh naših sobratov, ki sta postala častna kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. To sta gospoda dr. France Gorjup in dr. Edo Škulj. Oba izhajata iz župnije Velike Lašče. Samo dve leti je razlike med njima, vendar sta morala oba iti skozi težke preizkušnje v življenju. Prepričan sem, da so preizkušnje utrdile njuno vero in ju usposobile za sprejem duhovniške službe, ki sta jo zvesto uresničevala. France Gorjup je kot pravnik dolga desetletja sodeloval pri delovanju cerkvenega sodišča, posebej zakonskih pravd. Vseskozi je bil tudi aktiven dušni pastir, sedaj že dolgo kot župnik pri sv. Mihaelu na Barju, ker uspešno varuje dragoceno Plečnikovo dediščino. Dolga leta je bil dekan dekanije Ljubljana Vič-Rakovnik. Duhovniki njegove dekanije so soglasno podprli pobudo, ki jo danes uresničujemo.Edo Škulj je 30 let deloval kot stolni kaplan in korni vikar. Posebej je bil angažiran na glasbenem področju, saj je vsa leta zvesto spremljal ljudsko petje in sodeloval pri najrazličnejši prireditvah v stolnici. Posebej rodoviten je bil kot zbiratelj gradiva na področju sakralne glasbe, urednik Cerkvenega glasbenika in tajnik Teološke fakultete. Napisal je okrog štiristo samostojnih zapisov v knjigah ali revijah, bil pa je tudi kolaudator novih in svetovalec prenove starih orgel. Obema častnima kanonikoma želim, da bi jima priznanje naše krajevne Cerkve pokazalo hvaležnost, obenem pa spodbudilo njuno strokovno sodelovanje tudi v prihodnje.Naj njima in vsem nam Marija, devica milostljiva in devica verna, izprosi obilje Božjih darov.dr. Andrej Saje tiskovni predstavnik SŠK Lokacija:
Print Friendly and PDF