Luč miru iz Betlehema

16.12.2007: Ljubljana

Letos smo že sedemnajstič sprejeli Luč miru iz svetega mesta Betlehem. V votlini Jezusovega rojstva je bila prižgana, da bi gorela v čimveč družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja jo je v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16.00 pri svetem bogoslužju sprejel ljubljanskemu nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Alojz Uran. Po koncu bogoslužja se je luč miru delila pred magistratom, kjer jo sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič. V tradicionalni decembrski akciji sodelujejo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), Zveza bratovščin odraslih skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO). Letošnja akcija na hoče spomniti na to, da smo vedno veseli, če kdo prvi pristopi do nas, nas pohvali, se nam prvi nasmehne, nam prvi ponudi piškote ... nagovarja nas, da bi jaz bil tisti, ki bi bil prvi pozoren do drugih in postal Marko Dar, Marija Dar, Ana Dar ..

Nadškof Uran sprejema LMB (foto: Gašper Furman)

To sporočilo nam prinaša Mirko Dar:

Mrzlo jutro je. Po prazni ulici hodi črnolas fant v predolgih hlačah, z odvezanimi športnimi copati in kapuco na glavi. Vsi ga poznajo pod imenom Mirko. Pred sabo brca kamen, ki zadene bližnjega goloba. Jutranjo zdolgočasenost zmoti hrup šolskega avtobusa, ki se bliža postaji. Ko vstopi v napol prazen avtobus, zagleda fanta manjše rasti in mu z vzvišenim glasom reče: »Ej, mali, to je moj sedež! A ne vidiš, da imam ornament za dokončat!« Jaka se spoštljivo umakne in ves prestrašen zajeclja: »Mmmmirko, oprosti, nisem vedel.« Mirko vzame nožek in nadaljuje z rezljanjem svojega čudovitega ornamenta na sedežu pred sabo. Avtobus ustavi pred šolo in Mirko se tudi tokrat mimo vseh prerine do vrat ter izstopi prvi. Ker je ravno dan pred Božičem, pri razredni uri poteka tradicionalno obdarovanje. Vsakdo je s seboj prinesel darilo, ki ga bo izmenjal s prijateljem. Mirko je pričakoval, da bo darilo prejel med prvimi, a zgodilo se je ravno obratno. Nihče ni izmenjal darila z njim. Ves razočaran je stal v kotu. Ko je Jaka to opazil, je pristopil do njega in mu ponudil darilo, kljub temu da ga je že izmenjal. Mirko je zaradi presenečenja zamomljal le: »Hvala!« in mu v zameno dal darilo, ki ga je prinesel sam. Naslednji dan je ponovno čakal na postaji. Na avtobusu je zagledal malega Jaka. Tokrat ga ni pregnal s sedeža, ampak se je usedel poleg njega. V znak prijateljstva ga je lopnil po rami.