Dr. Anton Jamnik novi ljubljanski pomožni škof

Papež Benedikt XVI. je v torek, 15. novembra 2005, za novega ljubljanskega pomožnega škofa imenoval dr. Antona Jamnika. Opoldne je tiskovni konferenci v veliki dvorani nadškofijskega dvorca na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nj. eksc. msgr. Santos Abril y Castelló to naznanil s temi besedami:

Spoštovana ekscelenca nadškof monsinjor Uran
in monsinjor Glavan,
spoštovani vsi povabljeni, novinarji in predstavniki sredstev družbenega obveščanja,
spoštovane gospe in gospodje,
dragi prijatelji!

Najprej izrekam vsem svojo zahvalo, da ste se odzvali povabilu na to tiskovno konferenco.
Kot vsi dobro veste, je 25. oktobra 2004, njegova Ekscelenca Monsinjor Alojz Uran, takrat ljubljanski pomožni škof, bil imenovan za ljubljanskega nadškofa. Izpraznjeno je ostalo torej mesto pomožnega škofa, ki naj bi pomagal pri pastoralni skrbi na tem pomembnem sedežu v glavnem mestu.

V tem trenutku vam torej z velikim veseljem sporočam, da je sveti oče Benedikt XVI. za to službo imenoval dosedanjega direktorja Zavoda sv. Stanislava, monsinjorja Antona Jamnika. Ob tej priliki mu izrekamo naše iskrene čestitke in zagotavljamo našo molitev, da bi mogel opravljati svojo škofovsko službo dobro, dolgo in v blagor vseh. Monsinjor Jamnik, čestitamo Vam!

Pred včerajšnjim smo praznovali stoletnico vašega zavoda, danes je naše praznovanje namenjeno Vam.

Še enkrat iskrene čestitke!

Ljubljana, 15. november 2005

-------------------

Biografija novega ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika

Papež Benedikt XVI. je v torek, 15. novembra 2005, za novega ljubljanskega pomožnega škofa imenoval dr. Antona Jamnika.

Dr. Anton Jamnik se je rodil 27. julija 1961 v Ljubljani, sicer pa je doma iz župnije Dobrepolje – Videm pri Ribnici na Dolenjskem. Osnovno šolo je končal leta 1976 v Grosupljem, nato pa se je vpisal na gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični, kjer je leta 1980 tudi maturiral. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1981 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1987. Dne 29. junija 1987 ga je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar v Ljubljani posvetil v duhovnika. Po mašniškem posvečenju ga je imenoval za kaplana v Kočevju. Od leta 1990 do 1994 je bil nadškofijski tajnik v Ljubljani.

V tem času je pri katedri za filozofijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nadaljeval magistrski študij in leta 1993 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Naslednje leto je bil izvoljen in imenovan za asistenta pri Katedri za filozofijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je preselil v Zavod sv. Stanislava, kjer je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval verouk in kasneje tudi filozofijo. Nadaljeval je doktorski študij in ga zaključil leta 1997 z disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma pod mentorstvom prof. dr. Antona Stresa in somentorstvom dr. Cyrila Barretta s Campion Halla na Univerzi v Oxfordu. Od leta 1997 je docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Leta 1996 je bil imenovan za člana Republiške kurikularne komisije za filozofijo, od januarja 2002 pa predsednik Republiške maturitetne komisije za filozofijo. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni urednik revije Tretji dan, krščanske revije za duhovnost in kulturo. Od ustanovitve dalje (od leta 1993 do leta 1997) je bil tajnik Mešane krovne komisije katoliške Cerkve in Vlade republike Slovenije. Leta 1997 je postal mladi član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Julija 2000 ga je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Od avtorskih del je njegova najpomembnejša knjiga Liberalizem in vprašanje etike, ki je leta 1998 izšla pri Novi reviji. S področja etike in družbenih vprašanj je objavil tudi nekatere druge razprave: Trstenjakovo etično pojmovanje človeka, Med vrednotami in liberalizmom, Postmoderna etična perspektiva, Strpnost – krepost za nove čase, Evropa išče svojo dušo, Propad totalitarnih ideologij in družbeno-moralna kriza itd.

Nekajkrat je predaval na Teološkem tečaju za študente in izobražence oziroma na Nikodemovih večerih v Ljubljani in po drugih mestih po Sloveniji; julija 2000 je imel predavanje na Evropskem srečanju katoliških pedagogov z naslovom Učitelj pred izzivi časa, dvakrat je predaval v Dragi, sodeloval pa je tudi na znanstvenem simpoziju v Rimu.

-------------------

Narava škofovske službe

Škofje so nasledniki apostolov (1), najtesnejših Jezusovih učencev in sodelavcev. S škofovskim posvečenjem škofje sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vodstveno službo (2).

Trojna služba škofovske službe

Škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda, pri čemer gre za tretjo, zadnjo stopnjo duhovništva. Prvo stopnjo zakramenta svetega reda prejmejo diakoni, drugo stopnjo duhovniki, tretjo, najvišjo stopnjo pa le škofje. Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva. Diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje se podeljuje s polaganjem rok, kjer kandidat po klicanju Svetega Duha in po polaganju škofovih rok prejme neizbrisno znamenje – zakrament svetega reda.

Škof opravlja posvečevalno službo, ki se kaže predvsem v podeljevanju njim pridržanih zakramentov sv. birme in zakramenta sveta reda, to je diakonata, prezbiterata in episkopata. Škofova naloga v službi učitelja je predvsem oznanjevanje Božje besede, ki se kaže v pridiganju in skrbi za pristno poučevanje krščanskega nauka, škof v vodstveni službi je pastir zaupanega ljudstva.

Imenovanje škofov je pridržano papežu

Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrdi papež.

Krajevni in naslovni škofje(3)

Škofje, ki jim je zaupana skrb za kako škofijo, se imenujejo krajevni (4), drugi pa se imenujejo naslovni (5). Naslovni škofje so navadno pomožni škofje, ki so imenovani na prošnjo krajevnega škofa glede na pastoralne potrebe v škofiji. Pomožni škofje pomagajo krajevnemu škofu pri vodstvu škofije in ga nadomeščajo, če je odsoten ali oviran.

Služba pomožnega škofa

Sveti oče na prošnjo krajevnega škofa (ordinarija) lahko imenuje enega ali več pomožnih škofov in sicer kadar to narekujejo pastoralne potrebe v škofiji (6). Pomožni škof po pravu nima pravice nasledstva. Pomožni škof vzame svojo službo v posest, ko krajevnemu škofu pokaže apostolsko pismo v navzočnosti kanclerja kurije, ki o tem sestavi zapisnik.

Pomožni škof ima dolžnosti in pravice, ki jih določajo cerkvenopravni predpisi in opredeljuje pismo o njegovem imenovanju. Pomaga krajevnemu škofu pri celotnem vodstvu škofije in ga nadomešča, če je odsoten ali oviran. Krajevni škof enega od pomožnih škofov ponavadi postavi za generalnega vikarja, pri čemer je odvisen od njegove oblasti.

Z namenom, da bi se pospeševal sedanji in prihodnji blagor škofije, se krajevni škof v pomembnejših stvareh predvsem pastoralnega značaja posvetuje s pomožnim škofom. Pomožni škof je kakor krajevni škof dolžan bivati v škofiji.

____________________________________________________________

(1) Prim. Dogmatična konstitucija o Cerkvi – C 18 in C 20 ter Odlok o pastirski službi škofov v Cerkvi (Christus Dominus) – Š 2.

(2) O naravi škofovske službe spregovori druga knjiga Zakonika cerkvenega prava z naslovom Hierarhična ureditev Cerkve, predvsem njen drugi oddelek. Prim. ZCP kann. 375–430.

(3) Zakonik cerkvenega prava o škofih na splošno govori v kann. 375–380, o krajevnih škofih v kann. 381–402, o naslovnih škofih pa v kann. 403–411.

(4) Krajevni škof (ordinarij) v škofiji je lahko en sam. V Cerkvi na Slovenskem so to msgr. Metod Pirih, msgr. Alojz Uran in msgr. Franc Kramberger. Msgr. Alojzij Šuštar je upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit.

(5) Pomožnih škofov v posamezni škofiji je glede na pastoralne potrebe lahko več in v Cerkvi na Slovenskem so to msgr. Jurij Bizjak v koprski škofiji, msgr. Andrej Glavan v ljubljanski nadškofiji ter msgr. Jožef Smej in msgr. Anton Stres v mariborski škofiji. Msgr. Jožef Kvas je upokojeni ljubljanski pomožni škof.

(6) Prim. ZCP, kann. 403–411.


dr. Andrej Saje
tiskovni predstavnik SŠK
tiskovni.urad.ssk@rkc.si

-------------------

Št. 245/05
Ljubljana, 15 novembre 2005

Comunicato stampa

Mons. Anton Jamnik – nuovo Vescovo ausiliare di Ljubljana

1. Nomina

Oggi, martedì 15 novembre 2005, il Santo Padre Benedetto XVI ha nominato Vescovo ausiliare di Ljubljana Monsignor Anton Jamnik, finora Direttore dell’Istituto San Stanislao della medesima Arcidiocesi, assegnandogli la sede titolare di Vina.

2. Curriculum vitae

Mons. Anton Jamnik nacque il 27 giugno 1961 a Ljubljana. La sua parrocchia di origine è Dobrepolje – Videm, nella regione centro-meridionale della Slovenia. Conclusi gli studi liceali a Stična nel 1980 e conseguito il baccalaureato presso la Facoltà di Teologia di Ljubljana, fu ordinato sacerdote nella solennità dei Santi Pietro e Paolo, il 29 giugno 1987, dall’Arcivescovo metropolita di Ljubljana Mons. Alojzij Šuštar.

Iniziò il suo ministero sacerdotale come cappellano a Kočevje, dove rimase fino alla nomina a segretario della Curia arcivescovile di Ljubljana nel 1990. Proseguì gli studi presso la Facoltà di Teologia di Ljubljana, dove conseguì la licenza con una tesi sul pensiero filosofico sloveno contemporaneo e successivamente il dottorato, difendendo una tesi sul tentativo di Rawls di fondare eticamente il liberalismo. Nel 1994 fu nominato assistente presso la Cattedra di Filosofia della Facoltà di Teologia, nel 1997 docente.

Nel 2000 l’Arcivescovo metropolita di Ljubljana Mons. Franc Rode lo nominò Direttore dell'Istituto San Stanislao di Ljubljana, una istituzione diocesana che comprende il Liceo Classico, il Seminario Minore, il Convitto per gli alunni delle scuole superiori, quello per gli studenti universitari, un Istituto di ricerca. In occasione della festa di San Stanislao, il 13 novembre u.s., l'Istituto ha celebrato il centenario della sua fondazione, dovuta alla cura pastorale del Vescovo Anton Bonaventura Jeglič (1898-1930).

Mons. Anton Jamnik dal 1996 collabora nella Commissione Statale per i programmi di Filosofia, dal 1997 è membro dell'Accademia Europea delle Scienze e delle Arti, dal 2002 Presidente della Commissione Statale per gli esami di Stato (per la filosofia). Tra le molteplici attività che lo hanno impegnato in questi anni ricordiamo la collaborazione nella Commissione per i rapporti tra la Chiesa Cattolica e la Repubblica di Slovenia, la redazione della rivista di spiritualità e cultura Tretji dan, gli impegni accademici, la pubblicazione di diverse monografie, in particolare nel campo dell’etica e delle questioni sociali.

Grazie alle alte qualità umane che lo caratterizzano, ha svolto finora il suo ministero sacerdotale con una grande capacità comunicativa nell’annuncio evangelico e un profondo senso di responsabilità verso coloro che gli sono stati affidati.

Rev. Andrej Saje,
Portavoce e Incaricato Stampa della CES