Stranski meni
- Preskoči ta meni
- Vabimo vas na...
- Cerkev v spletu
- Arhiv novic 2007
- Arhiv novic 2006
- Aktualno na rkc.si
- Vnos novic
- Slovenski evharistični kongres
Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- 3. višarski dnevi mladih in 22. romanje treh Slovenij na Svete Višarje ob 650 letnici božje poti
- Dejavnosti Škofijske Karitas Koper v letošnjem avgustu
- 28. srečanje treh dežel na Otoku pri Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem
- Odmik za moške I
- Ignacij Lojolski (1491–1556), ustanovitelj jezuitov
- Finančna poročila slovenskih (nad)škofij za leto 2009
- Slovesnosti ob 94-letnici ruske kapelice pod Vršičem
- Vabimo k branju poletne številke revije Vzgoja
- Slovesna maša ob prazniku sv. Ane ter blagoslovitev obnovljene cerkve in posvetitev oltarja
- Nagovor nadškofa metropolita in predsednika SŠK Antona Stresa pri sveti maši v Kranjski Gori
- Ljubljanski nadškof Anton Stres bo sprejel zastopstvo Ruske pravoslavne Cerkve
- Vabilo na novinarsko konferenco
- Obisk ministra Žekša slovenskih duhovnikov v Trstu
- Pohod po Tolminskem
- Krištofova nedelja in misijonska akcija Miva
Utemeljitev ob podelitvi odličja sv. Cirila in Metoda gospodu Mihi Leganu
Škofje so na redni seji Slovenske škofovske konference, ki danes poteka v prostorih škofijskega ordinariata v Novem mestu, gospodu Mihi Leganu podelili odličje sv. Cirila in Metoda.
Škofje smo na 50. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je 28. septembra 2009 potekala v Kopru, sklenili, da gospodu Mihi Leganu v zahvalo in priznanje za izredne zasluge na področju restavratorske, rezbarske in kulturne dejavnosti podelimo odličje sv. Cirila in Metoda.
Miha Legan se je rodil 21. februarja 1962 v Novem Mestu. Osnovno šolo je končal v Žužemberku. Oče je imel doma manjšo mizarsko delavnico, v kateri se je g. Legan navdušil za rezbarski in restavratorski poklic. Veselje do rezbarije je podedoval po mamini strani, saj je v Žužemberku živel njegov praded g. Luka Gliha, ki je izdelal nekaj oltarjev. V risarski tehniki ter rezbarstvu se je uril pri mojstru oblikovalcu in rezbarju Lojzetu Raku, v pozlatarskih in restavratorskih tehnikah pa se je dodatno izobraževal pri mojstru rezbarju, pozlatarju in restavratorju Jožetu Lapuhu.
Leganova lastna rezbarska, pozlatarska ter restavratorska delavnica, v kateri deluje osem mojstrov, med njimi tudi trije priznani akademski slikarji in restavratorji, je v slovenskem prostoru vidno navzoča. Umetniki so restavrirali več kot sto oltarjev, mnogo križevih potov, prižnic, kipov, fresk in druge sakralne ali umetniške opreme. Poleg restavratorskega dela izdelujejo tudi nove kipe, ornamente, okvirje in oltarje.
Med večja restavratorska dela sodijo štirje stranski oltarji ter glavni oltar v cerkvi v Olimju, restavriranje stare dvorane mariborske Drame, stranski oltar v Tržiču, glavni oltar stolne cerkve Novo mesto–Kapitelj in nekaj del na stranskih oltarjih ter na proštijskem koru. Umetniki so pod vodstvom g. Legana restavrirali tudi v župnijah Kranj–Šmartin, Kranj–Primskovo, Krašnja, Kresnice, Komenda, Mirna Peč, Polica in številnih drugih. Poleg restavratorskih del so izdelali tudi nekaj novih oltarjev.
Restavriranje, rezbarjenje in redno vzdrževanje oltarjev ter drugih elementov bogoslužnega prostora predstavlja konkretno obliko ohranjanja kulturne in etnografske dediščine. G. Miha Legan je s svojim dolgoletnim delom izkazal predanost svojemu obrtniškemu poklicu, posebej pa velikemu kulturnemu bogastvu slovenskega naroda.
Z restavriranjem pomembnih umetniških, bogoslužnih in kulturnih del je omogočil, da se dragocena kulturna in duhovna dediščina naših prednikov ne bo izgubila, temveč bo kljubovala času in jo bodo lahko občudovali tudi prihodnji rodovi.
msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik SŠK
Fotografije
